Zanimivosti Dopisni križemkražem Zapisniki Rezultati

Čestitke zmagovalcu novembrskega turnirja, Petru!

SKRBIŠ NAJUSPEŠNEJŠI TUDI V DOMŽALAH

         S tradicionalnim turnirjem v Heliosovi konferenčni dvorani se je število tekmovalcev na letošnjih turnirjih že povzpelo na solidnih sedemnajst, in to kljub temu, da je manjkalo kar nekaj stalnih udeležencev. Ob že tako izenačenem razpletu smo bili blizu izjemni situaciji, ko bi kar šesterica igralcev pri vrhu lahko  dosegla enako število petih točk. Zaradi remija v partiji Skrbiš – Lenaršič se  to ni zgodilo, v edinstveni gneči izenačenih rezultatov pa bi se potem najverjetneje nekoliko premešala obstoječa razvrstitev. Domžale so bile uvertura v sezono četverici igralcem: Juriču, Razpetu, (organizatorju) Mrvarju in Maligoju. Prav slednjemu je z drugim mestom uspela več kot odlično.

Že po tretjem krogu domžalskih partij sta v vodstvo prešla Skrbiš in Bajec. Zgodnji medsebojni dvoboj je še v drugo letos dobil Skrbiš, poraženec pa je nato dobil družbo v Maligoju, Vetrihu, Lenaršiču in Trkmanu. Nizu petih zaporednih Skrbiševih zmag sta nato s točko manj sledila le Lenaršič in Bajec, in vse je kazalo, da je zmagovalec Domžal več ali manj že znan. Partija vodilnega z Lenaršičem je, kot vselej, tudi tokrat poskrbela za nekaj razburljivosti. Po zadnji Tomaževi potezi se je končala s točkovno poravnanostjo - remijem. Čeprav je bila poteza sama po sebi dvomljiva, se Peter ni odločil za ugovor in je remi (s tem pa zanesljive pol točke) sprejel. Kasneje se je izkazalo, da bi bil ugovor na mestu, a bi v nasprotnem primeru kazenski časovni odbitek neusmiljeno odločil partijo. Z zmago v šesti partiji nad Bajcem se je Trkmanu odprla pot celo do prvega mesta, seveda ob zmagi tudi v zadnjem krogu - in spodrsljaju vodilnega. Slednje se je res zgodilo, saj je bila Deja uspešnejša od Skrbiša, premoč nasprotnika pa je moral priznati tudi Trkman, ki mu je razpoloženi Maligoj snedel stopničke, sebe pa dobesedno izstrelil na drugo pozicijo. Kljub boljši udeležbi, je bilo najdaljših besed sorazmerno malo, manj kot na Vranskem (le 26). Organizacija turnirja je bila odlična, kar je za Mrvarjev vsakoletni »projekt« Domžalskega turnirja že tako običajno. Niso manjkale niti domače sladice, da o nagradah za vse udeležence niti ne govorimo.

Uvod v nekaj prejšnjih sezon sta aktivno in rezultatsko zelo uspešno pričenjala tudi križemkražemska mojstra Berdon in Rojko. Prvi je izjemen iskalec najdaljših besed, ki mu turnirske zmage nikakor niso tuje, drugi je stalnica v veliki masters zasedbi, če že ne na mestih najboljših treh, hkrati pa igralec, ki je po slogu in načinu razmišljanja morda najbližje »večnemu državnemu prvaku«. Morda je še prehitro soditi, toda po doslej prikazanem bosta imela letošnja vodilna najbrž prelahko pot do vrha, če se ne bo primer Maligoj ponavljal pogosteje, tudi na najvišji stopnički. In prav možnosti za razpršenost najvišjih uvrstitev je z odsotnostjo igralcev najvišjega kova lahko neprimerno manj. Seveda se bodo občasno črke manj ugodno zamešale tudi najboljšim, sezona je za to zagotovo še dovolj dolga. Vprašanje pa je, kdo lahko učinkovito izkoristi slabosti velikih, kot je to lani edinstveno počela Deja, pa žal ne do samega konca. Se lahko njena zgodba letos ponovi? Jo lahko spiše Lenaršič, morda Trkman, Maligoj? Morda kdo drug? Sicer pa, ali ni urok zaporednih slabih uvrstitev še kako živ? Spomnimo se samo Bajčeve lanske sezone, pa Skrbiševe izpred dveh let. Nikomur nič ni prizanešeno in dobro je, da se o tem nič ne ve vnaprej. Nov turnir – nova zgodba. Naj vas zamika že naslednja – polskavska.

Društvo KRIŽEMKRAŽEM © 2007

Coding · Matjaž Hladnik
Design · Luka Cvrk